Monitoring pitnih vod
Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009). Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode. Program opredeljuje mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja, fizikalno – kemijske in mikrobiološke analize ter izvajalce vzorčenja in laboratorijskih preskušanj. Program vključuje preskušanja pitne vode na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja. Program vključuje tudi preskušanja pitne vode v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira. Izvajalec monitoringa je bil v skladu z določili Pravilnika o pitni vodi Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, skupaj z drugimi Zavodi za zdravstveno varstvo in Inštitutom za varovanje zdravja RS. Poročilo o monitoringu pitne vode za leto 2008 je pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
Voda je nenadomestljiva naravna dobrina. Nujna je za vso življenje na zemlji. V času, ko se v velikem delu sveta soočajo s pomanjkanjem vode, razviti svet postavlja merila, s katerimi ocenjujemo različne, za človeka pomembne, značilnosti vode.
Kakovost vode predstavlja opredelitev pozitivnih lastnosti vode. Okus, vonj in barva (tudi motnost ali bistrost) so osnovna in najbolj vsakdanja merila za kakovost vode. S pomočjo fizikalno-kemijskih, kemijskih in mikrobioloških postopkov analize pa določamo tudi druge parametre kakovosti vode, kot so kislost vode, vsebnost ionskih zvrsti, kisika in raztopljenih anorganskih in organskih sestavin ter prisotnost različnih mikroorganizmov.
Čistost vode je opredeljena z lastnostmi in značilnostmi čistega. Kriteriji, na osnovi katerih ocenjujemo vsebnosti nevarnih ali škodljivih snovi v vodi, so merila čistosti vode. Odvisni so od spoznanj o škodljivosti teh sestavin vode za živi svet in od zmogljivosti sodobne merilne tehnologije. Človek oblikuje, za vsakdanjo rabo in tudi za namene sporazumevanja preko državnih meja, mejne vrednosti (ali normative), s katerimi lahko spremljamo in »merimo« vsebnosti nevarnih snovi.
Pitna voda je ne glede na vrsto in način rabe osnovno živilo. Človek jo dnevno potrebuje od dva do tri litre. Dnevni vnos zdravju škodljivih snovi je lahko velik in presega zmogljivosti človeškega organizma po njihovem odstranjevanju. Zato je pomembno, da človek oblikuje stroga merila za kakovost (in čistost) pitne vode, saj se bo tako posredno opredelil tudi za sonaravno ravnanje s prostorom, v katerem živi.
| Program 2009 in poročilo za 2009 |
Program 2010 |
 |
| Program 2009 |
 |
 |
| Zaključno poročilo 2009 |
 |
 |
|
 |
| Program 2010 |
 |
 |
| Prloge k programu 2010 |
|
 |
| Razširjena preizkušanja (R(O)P_ORG-I) |
 |
 |
| Arzen in težke kovine (R(O)P_Kov) |
 |
 |
| Mikrobiološka varnost z izjemo C. perfringens (R(O)P_MIK_I) |
 |
 |
| Stranski produkti uporabe dezinfekcijskih sredstev (R(O)P_Dez) |
 |
 |
| Nitrat (R(O)P_NO3) |
 |
 |
| Pesticidi – aktivne snovi in metaboliti (R(O)P_Pest) |
 |
 |
| Radioaktivnost (R(O)P_Radioaktivnost) |
 |
 |
| Mikrobiološka varnost - C. perfringens (R(O)P_CP) |
 |
 |
|